spomincice logoxlogo

Alzheimerjeva demenca

Pri Alzheimerjevi bolezni, ki je najpogostejša vrsta demence, se v možganih kopičijo patološki amiloidni plaki in nevrofibrilarne pentlje, pride do propadanja nevronov. Predstavlja od 50 do 70 % vseh demenc. Bolezen se imenuje po nemškem psihiatru Aloisu Alzheimerju, ki je leta 1906 prvič opisal obliko demence, ki so jo kasneje poimenovali Alzheimerjeva bolezen. Bolezen se postopoma razvije pri ljudeh obeh spolov po 65. letu. Napreduje zelo počasi in lahko traja desetletje. Nekaj let pred pojavom blage oblike Alzheimerjeve bolezni se lahko pojavi blaga prizadetost dojemanja, poslabša se opravilna sposobnost, vsakodnevna rutinska opravila potekajo normalno.

V zgodnjem stadiju bolezni (blaga oblika Alzheimerjeve bolezni) se pojavijo težave s spominom (motnje pri učenju, moten priklic novih podatkov, ohranjem spomin na davne dogodke), v abstraktnem mišljenju in presoji, v orientaciji, govoru (težave pri iskanju besed) in vedenjske motnje (potrtost, pomanjkanje volje, vznemirjenost, nespečnost). Obdobje zgodnjega stadija traja približno 2 leti.  V tem obdobju potrebuje pacient predvsem spodbujanje in vodenje pri opravljanju različnih dejavnosti, ki utrjujejo utečene miselne poti (reševanje križank, glasno obnavljanje dnevnih dogodkov). Zaradi  težav na čustvenem področju (depresija, žalost) potrebuje medikamentozno zdravljenje, zaradi motenj v vedenju pa precej tolerantno okolje.

Napredujoči stadij obsega zmerno in zmerno hudo obliko Alzheimerjeve bolezni in traja okrog 4 leta. Težave iz prejšnjega stadija se postopno poglobijo, zato potrebuje bolnik veliko pomoči, čeprav še marsikaj zmore sam.  Bolnik ima zmanjšan spomin tudi za davne dogodke, ne prepozna več niti enostavnih povezav, izgubi se v znanem okolju, ne sledi pogovoru, je vznemirjen, blodnjav, depresiven in tava. hiatrični znaki, pacienti se spremenijo tudi osebnostno.

Končna stopnja Alzheimerjeve bolezni je stadij povsem razvite bolezni (huda oblika Alzheimerjeve bolezni), ki traja več kot tri leta. Spremlja jo ugašanje telesnih funkcij, izguba gibanja, govora in zavedanja. Pojavijo se hude motnje tudi dolgoročnega spomina, pacient povsem izgubi sposobnost mišljena in presoje, je povsem dezorientiran in ne prepozna mesta bivanja, uporablja le posamezne besede in glasove, je vznemirjen, agresiven, inkontinenten, ima motnje hranjenja in požiranja. Pacient se skorajda ne giba več, njegovo komuniciranje je omejeno, počasi se zapira v svoj svet, postane  povsem odvisen od pomoči drugih.

Zgodnja diagnoza je zelo pomembna, saj se klinična slika kasneje zabriše, takoj lahko uvedemo ustrezna zdravila, čim prej lahko začnemo izobraževati skrbnika in mu nudimo oporo ter omogočimo ustrezno psiho-socialno intervencijo. Diagnostični postopek predstavljata diagnoza in diferencialna diagnoza sindroma demence ter diagnoza osnovne bolezni – vrste demence. Splošni zdravnik po potrjenem sumu, da bi lahko šlo za demenco, pacienta čimprej predstavi nevrologu. Ko nevrolog potrdi, da gre za demenco, skuša ugotoviti, za katero vrsto demence gre. Pomembno je, da izloči reverzibilne oblike demence, ki jih je možno ozdraviti (depresija, tumorji, toksične oblike, infekcije, endokrine vzroke itd.). Za postavitev diagnoze so poleg anamnestičnih in heteroanamnestičnih podatkov, kliničnega pregleda, laboratorijskih in slikovnih preiskav  pomembni tudi psihološki testi splošnih intelektualnih sposobnosti in kratki presejalni testi (mini mentalni status – MMS in kratek preizkus mentalne ohranjenosti – KPIO) ter test risanja ure.

Zdravljenje pacientov z Alzheimerjevo boleznijo je celostno in sodelujejo vsi strokovnjaki s tega področja. Poleg medikamentoznega zdravljenja z inhibitorji acetilholinesteraze in NMDA glutamatnih receptorjev, je možno z nemedikamentoznimi ukrepi zmanjšati kognitivni upad, ohraniti vsakodnevne aktivnosti ter vzdrževati  zmožnost presojanja in razreševanja problemov. Vedenjsko simptomatiko je možno izboljšati z antipsihotiki, anksiolitiki, antidepresivi ter izjemoma s stabilizatorji razpoloženja.

Redkejše vrste demence, ki so hitro napredujoče, so: Creutzfeld-Jacobova demenca, Huntingtonova demenca, progresivna paraliza, alkoholna demenca, demenca pri HIV ipd.

Prim. doc. dr. Zlata Felc, dr. med.